Predvsem v letih 2012-2016, kot bomo videli, je bil za ocenjevanje družbe pri izračunu diskontne stopnje zelo pomemben podatek o višini premije za tveganje države (angl. Country Risk Premium ali CRP). Višji kot je CRP posamezne države, višja je diskontna stopnja družbe, ki posluje v tej državi. Navedeno pomeni, da so bila vsa podjetja, ki so poslovala v Sloveniji in ustvarila večino prodaje doma manj vredna od recimo družb, ki so poslovale v Nemčiji. Pa si poglejmo, kako se je gibal CRP Slovenije v letih 2001-2022:

Pred globalno ekonomsko krizo se je CRP gibal med 1,35 % in 0,75 %, kar je bil iz vidika relativno mlade države velik uspeh. V letu 2008 je bilo zaznati poskok CRPja na 1,5 % zaradi negotovosti glede ekonomske krize ter posledično črnoglede ocene bonitetne agencije Moody’s. Tekom dveh let po poku nepremičninskega balona je CRP celo padel nazaj na predkrizno raven, nato pa eksplodiral v naslednjih treh letih na 3,75 %, kot posledica ekonomske krize (ponovne recesije oziroma W okrevanja) in močnega zadolževanja Slovenije na finančnih trgih. Takrat se je celo govorilo, da bo Slovenija naslednia Grčija ter da nam preti trojka. V naslednjih letih je viden postopen padec CRPja zaradi okrevanja in rasti BDPja, v letu 2017 pa močnejše znižanje zaradi rasti BDPja v višini 4,8 %.

Zanimivo je videti razliko v pristopih merjenja CRPja. Zlata črta predstavlja CRP na podlagi ocene bonitetne agencije Moody’s, zelena črta pa CRP na podlagi CDS (angl. Credit Default Swap) izračuna, ki predstavlja premijo za zavarovanje obveznice pred neplačilom (default-om). CDS za slovenske obveznice je padel veliko hitreje od reakcije bonitetne agencije, zaradi česar je prišlo do večjih odstopanj pri izračunanih CRPjih. Zanimivo je, da bonitetna agencija trenutno (na dan 30. 6. 2022) zaznava višje tveganje slovenskih obveznic kot pa trg CDSjev. Ali Moody’s vidi nekaj, kar trg ne?

Za vsa vprašanja sem vam na voljo Andrej Dolenc na andrej.dolenc@si-csa.si.