Razlika v zapadlosti terjatev in obveznosti vodi v negativno likvidnostno vrzel. Vsako podjetje mora poskrbeti, da ima ob danem trenutku zapadlosti obveznosti bodisi do zaposlenih, dobaviteljev ali države, dovolj sredstev na računu za zagotavljanje operativnosti poslovanja. Le-to pomeni, da v času likvidnostnega denarnega toka morda ne boste imeli dovolj denarja za kritje plač ali poplačila zapadlih obveznosti.

Katera podjetja so najbolj nagnjena k likvidnostnem primanjkljaju?

V praksi so likvidnostnemu primanjkljaju najbolj podvržena:

• podjetja s sezonskim poslovanjem in visokimi mesečnimi odlivi,
• projektno usmerjena podjetja,
• sektorsko visoko odvisna podjetja od gospodarskega šoka,
• podjetja z neustreznimi oziroma nestrukturiranimi internimi poslovnimi procesi.

Kako se izognemo likvidnostnem primanjkljaju?

Likvidnostni primanjkljaj se lahko prelevi v nočno moro podjetja in potencialni propad podjetja ob neustreznem ukrepanju. V prvi fazi je najpomembnejša zagotovitev učinkovitih internih procesov podjetja in njegovega poslovnega modela. Brez interne sistematizacije procesov in nadzora je poslovanje bolj podvrženo neujemanju prilivov in odlivov, kar vodi v likvidnostni primanjkljaj.

Merjenje lastne likvidnosti s kazalniki za oceno finančnega stanja zagotavlja ne le nadzor nad denarnim tokom, temveč tudi vpogled v potencialne priložnosti optimizacije poslovanja. Pri tem izvemo koliko denarja je potrebnega za vsakodnevno poslovanje podjetja in s tem lažje načrtujemo prihajajoče denarne odlive in prilive. Pravilna ocena denarnih potreb oziroma operativne likvidnosti zagotavlja, da v času gospodarskih šokov podjetje relativno nemoteno posluje naprej. Bolj kot je panoga ciklična bolj konzervativna bi morala biti finančna politika podjetja in upravljanje likvidnosti.

Tudi banke se poslužujejo likvidnostnih kazalnikov, ko podjetje zaprosi za posojilo. Le-ti so lahko ključni dejavnik odločitve ali banka posodi denar, ali posojilo ponudi po znatno višjih obrestnih merah, ali pa zahtevek za posojilo zavrne.

V času krča denarnega toka mora biti podjetje pripravljeno ukrepati, da se reši pred prezgodnjim propadom.

Kateri so najpogostejši ukrepi za zajezitev likvidnostnega primanjkljaja?

Poznamo 7 najpogostejših ukrepov za zajezitev likvidnostnega primanjkljaja. 

1. Sprememba plačilnega cikla: izboljšanje upravljanja terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev
2. Zmanjšanje zalog
3. Sprostitev kapitala / prodaja nepotrebnih sredstev
4. Faktoring
5. Avtomatizacija internih procesov
6. Optimizacija stroškov
7. Novo posojilo, kreditna linija ali refinanciranje dolga

1. Sprememba plačilnega cikla: izboljšanje upravljanja terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev

Težave z denarnim tokom lahko izvirajo iz neujemanja hitrosti plačila dobaviteljem s prilivi. V prvi vrsti se podjetja poslužujejo pogajanj za boljše pogodbene in plačilne pogoje. Podaljšanje časa zapadlosti obveznosti omogoči podjetju, da dlje časa drži sredstva na računu. Včasih se podjetja odločijo za možnost popustov na predčasna plačila za kupce, v kolikor so pritiski na strani plačil obveznosti preveliki. Predmet spremembe plačilnega cikla so tudi potencialna plačila celoletnih naročnin ali zakupnin napram mesečnim, saj si lahko podjetje na ta način zagotovi prihranke na letni ravni vendar na račun večjega enkratnega odliva.

Podaljšanje plačilnega cikla dobaviteljev je namreč običajen način za pridobitev poceni financiranja vendar to ni dolgoročna rešitev, saj vpliva na kreditno sposobnost podjetja in skrha odnos z dobavitelji. Pogajanja z dobavitelji o novih plačilnih rokih so strateško boljša opcija.

Za manjša podjetja sprememba običajno vključuje optimizacijo izstavljanja računov. S takojšnjo izstavitvijo računa si podjetje zagotovi hitrejše plačevanje oziroma prilive, kar lahko izboljša kratkoročni krč denarnega toka. Obračunski cikel se tako podjetju skrajša. Na primer, pri maloprodajnem poslovanju je sprejemanje spletnih plačil priročno tako za stranko, kot tudi za podjetje. Slednje sicer na račun stroška obdelave spletnega plačila vendar si s tem zagotovi zgodnja plačila.

Ključne rešitve na strani plačil kupcev so torej:

• polog ali delno plačilo strank vnaprej,
• pravočasno pošiljanje računov strankam,
• nemudna izterjava zapadlih računov,
• omogočenih več načinov plačevanja.

2. Zmanjšanje zalog

Spremljanje stanja zalog je ključno za produktna podjetja. Zaloge so »stoječ« denar, katere je izmed likvidnih sredstev najtežje pretvoriti v denarna sredstva. Previsoke zaloge predstavljajo tveganje omejitve denarnega toka.

3. Sprostitev kapital / prodaja nepotrebnih sredstev

S prodajo nepotrebnih sredstev si zagotovimo manjši priliv sredstev in nižje stroške vzdrževanja. V praksi so najpogostejše poslovno nepotrebno premoženje naložbene nepremičnine podjetij. Kratkoročno si s tem zagotovimo priliv sredstev, dolgoročno pa izgubimo prilive iz naslova najemnin. 

Neproduktivna sredstva, katera podjetja le skladišči, lahko odproda in kratkoročno zniža likvidnostni primanjkljaj.

4. Faktoring

Faktoring poveča likvidnost, saj zagotavlja takojšen vir financiranja poslovanja in zavarovanje pred tveganjem neplačil kupcev. Pomeni, da podjetje za izdan račun z rokom plačila 90 dni od faktoring družbe nemudoma prejme plačilo zmanjšano za strošek faktoringa in zadržana sredstva. Po poplačilu računa s strani kupca (po preteku 90-ih dni) faktoring podjetju, le-ta nakaže razliko do polne vrednosti računa podjetju odstopniku, zmanjšano za obresti financiranja. S tem faktoring hiša nase prevzame tveganje neplačila računa, podjetje pa se tako pred neplačilom zavaruje in nemudoma zagotovi priliv.

V nasprotju z bančnim kreditom ima faktoring enostaven in hiter proces odobritve, relativno neomejeno višino financiranja in je brez instrumentov materialnega zavarovanja, saj je pomembna boniteta kupca in ne podjetja, ki terjatev odstopi. Z uporabo faktoringa se zmanjša tveganje poslovanja, saj denarni tok postane predvidljiv, izboljša se kreditni potencial in boniteta. Velja pa bančno posojilo za cenejšo obliko financiranja v primerjavi s faktoringom.

5. Avtomatizacija internih procesov

Za manjša podjetja sprememba običajno vključuje optimizacijo izstavljanja računov. S takojšnjo izstavitvijo računa, si podjetje zagotovi hitrejše plačevanje oziroma prilive, kar lahko izboljša kratkoročni krč denarnega toka. Obračunski cikel se podjetju skrajša. Na primer, pri maloprodajnem poslovanju je sprejemanje spletnih plačil priročno tako za stranko, kot tudi za podjetje. Slednje sicer na račun stroška obdelave spletnega plačila vendar si s tem zagotovi zgodnja plačila.

Avtomatizacija internih procesov pomaga pri zmanjševanju likvidnostnega primanjkljaja in tudi k znižanju števila napak in zamud pri izstavljanju računov, omogoči hitrejšo dostavo stranki, večjo preglednost podatkov in manj bodočega truda pri izterjavi zapadlih računov.

6. Optimizacija stroškov

Pri optimizaciji stroškov se v prvi vrsti osredotočamo predvsem na režijske oziroma »overhead« stroške. Običajno lahko podjetja zmanjšajo režijske stroške oziroma nebistvene stroške, kot so najemnina, oglaševanje, posredno delo, honorarji, pisarniški material, ipd. Pri tem je pomembno, da optimizacija ne ogrozi nemotenega poslovanja podjetja, saj se mnoga podjetja lotijo preobsežnih zmanjšanj stroškov, kar lahko sčasoma privede do nezadovoljstva zaposlenih. Prav tako je predmet optimizacije stroškov pregled in menjava dobaviteljev za ugodnejšo ponudbo.

7. Novo posojilo, kreditna linija ali refinanciranje dolga

Kratkoročno posojilo za obratna sredstva je enostavno pridobiti vendar imajo taka posojila običajno višjo obrestno mero. Ena izmed rešitev je tudi vzpostavitev kreditne linije. Z njo je podjetju na voljo denar, ki ga porabi po potrebi in vrača v mesecih bolj likvidnega poslovanja. Od dolgoročnega posojila se razlikuje po tem, da podjetje plača le porabljen znesek skupaj z obrestmi na neporavnani znesek. Prednost kreditne linije je, da je po poplačilu le-ta ponovno na voljo v celoti, v kolikor se ponovno identificira potreba po finančnih sredstvih.

Z refinanciranjem kratkoročnega v dolgoročni dolg si lahko podjetja znižajo mesečna plačila. Prav tako obstaja možnost moratorija oziroma odloga plačila.

Kateri ukrep je optimalen za rešitev likvidnostnega primanjkljaja?

Podjetjem je na voljo mnogo načinov reševanja likvidnostnega primanjkljaja, priporočljivo pa se jih je posluževati več obenem. Vsaka rešitev lahko deloma pripomore k izboljšanju poslovanja, ne le iz likvidnostnega, temveč tudi iz celostnega vidika učinkovitega poslovanja podjetja.