Regresni in neregresni faktoring – kakšna je razlika in kako vpliva na likvidnost podjetja
Faktoring brez ali s prenosom tveganja neplačila kupcev.
Andrej Cerk
Direktor
29. september 2022
Faktoring je orodje financiranja podjetja in je ena izmed alternativnih oblik financiranja podjetij. Zagotavlja likvidnost s takojšnjim prilivom denarja in se ga običajno uporablja kot enega izmed načinov upravljanja likvidnostnega primanjkljaja. Kaj je faktoring in kako deluje si lahko podrobneje preberete v prejšnjem zapisu.
Podjetja se faktoringa v glavnini poslužujejo kot načina učinkovitega upravljanja denarnega toka oziroma likvidnosti. Poleg takojšnjega priliva denarja pa si podjetje lahko zniža tveganje neplačila računov s strani kupcev v kolikor se poslužuje ustrezne oblike faktoringa.
>> Do izboljšane likvidnosti in nižjega tveganja v 24-ih urah, pošljite povpraševanje na odkupi@aka-faktor.si.
Poznamo več vrst faktoringa, ki jih glede na tveganje delimo na faktoring z regresno pravico in faktoring brez regresne pravice oziroma neregresni faktoring.
Kakšna je razlika med regresnim (nepravim) in neregresnim faktoringom?
Ključna razlika regresnega in neregresnega faktoringa je prenos tveganja neplačila. Prenos se izvede z regresno pravico oziroma vključitvijo regresnega zahtevka v pogodbo.
Regresna pravica daje faktoring hiši (AKA FAKTOR d.o.o.) pravico terjati odstopnika terjatve, v kolikor ne prejme plačila s strani dolžnika. Z regresno pravico se tveganje neplačila za podjetje oziroma odstopnika terjatev ne zmanjša, ampak le-ta omogoča, da je pred potencialnim neplačilom dolžnika zavarovana faktoring hiša.
Regresni zahtevek torej narekuje, da v primeru če dolžnik računa ne plača, lahko faktor (AKA FAKTOR d.o.o.) še vedno terja podjetje oziroma odstopnika terjatve. Z uporabo neregresnega faktoringa pa se tveganje neplačila v celoti prenese na faktoring hišo.
Prednost uporabe neregresnega faktoringa za podjetje je torej izogib slabim terjatvam. Podjetje se zavaruje pred neplačilom kupcev, vendar na račun višjih stroškov faktoringa. V sklopu neregresnega faktoringa se celotno tveganje tako prenese na faktoring hišo.
Stroški faktoringa z regresno pravico in brez nje za podjetje – odstopnika terjatve
Stroški faktoringa se razlikujejo glede na vrsto faktoringa oziroma tveganje. Faktor običajno izvede plačilo odstopniku terjatve v dveh fazah.
V prvi fazi se izvede takojšnje plačilo odstopniku terjatve. Višina priliva je zmanjšana za faktorinško provizijo in sicer za strošek faktoringa zmanjšan za zadržana sredstva. Stroški so višji za neregresni faktoring, saj se celotno tveganje neplačila prenese na faktoring hišo (AKA FAKTOR d.o.o.).
V drugi fazi pa se plačilo odstopniku izvede po poplačilu računa s strani kupca, torej se priliv izvede ob poračunu plačila odstopljene terjatve. Višina poračuna je zmanjšana za obresti faktoringa, katere so tako kot strošek faktoringa v prvi fazi, višje za neregresni faktoring.
Faktoring provizije so torej običajno ugodnejše pri regresnem faktoringu, saj faktoring hiša ne prevzame tveganja neplačila kupcev. Prav tako so pogoji ugodnejši pri stalnem faktoringu.
CSA svetuje
S približevanjem zaključka leta po epidemiji koronavirusa se pritiski na likvidnost poslovanja slovenskih podjetij povečujejo. Plačilna disciplina se je znižala, kar posledično znižuje likvidnost podjetij in povzroča vse bolj nepredvidljiv denarni tok. Z neregresnim faktoringom se podjetja izognejo tveganju neplačila in stabilizirajo denarne tokove, seveda v kolikor razpolagajo z učinkovitimi internimi sistemi nadzora.
Kratkoročno je faktoring učinkovita oblika financiranja, dolgoročno pa je priporočljivo nadomestiti financiranje z ugodnejšimi premostitvenimi bančnimi viri.
Za pretvorbo terjatev v denar v 24-ih urah ali za pomoč pri oblikovanju optimalne strukture financiranja iz mešanice virov sem vam na voljo Andrej Cerk. Kontaktirajte me na andrej.cerk@si-csa.si ali na Linkedin profilu.
Smo prvovrsten partner subjektom z vizijo dolgoročne uspešnosti poslovanja, ki želijo premostiti izzive in prosperirati.
Kontaktirajte nas