Z vplivom epidemije COVID-19 na slovensko gospodarstvo se vse več podjetij srečuje z likvidnostnimi preprekami. Zapadle obveznosti in terjatve, premoženje zastavljeno za obstoječa bančna posojila, pomanjkanje razpoložljivih sredstev za prejem novega posojila, zmanjšani prilivi, medtem ko mesečni odlivi ostajajo na isti ravni. Z bridge financiranjem premostimo likvidnostno vrzel, preden je solventnost podjetja vprašljiva. Preverite v kateri fazi življenjskega cikla se trenutno nahaja vaše podjetje.

Za poslovanje potrebujemo finančna sredstva. Ko je tradicionalno pridobivanje finančnih virov pri bankah zavrnjeno, smo postavljeni pred izziv. Kje in kako lahko pridobimo finančna sredstva? Alternativno se lahko poslužimo konvertibilnega posojila, izdaje obveznic, mezzanin financiranja, faktoringa, bridge oz. premostitvenega financiranja ter drugih alternativnih oblik. 

Bridge oziroma premostitveno financiranje je alternativna oblika financiranja, ko podjetje naleti na oviro pri pridobivanju bančnega kredita. Gre za financiranje ali odkup obveznosti z ugodnejšimi pogoji poplačila, torej z diskontom ali pa brez le-tega. Poslužujejo se ga visoko zadolžena podjetja z nezadostnimi denarnimi sredstvi za poplačilo zapadlih obveznosti, katerih finančna slika ne ustreza bančnim pogojem pridobitve posojila.

Katerim podjetjem je bridge financiranje namenjeno?

Najpogosteje se bridge financiranja z diskontom poslužujejo podjetja, ki ne ustrezajo bančnim pogojem za prejem novega posojila. Najpogosteje gre za:

• prezadolženost,
• kritično nizko likvidnost oz. nezmožnost poplačila rednih zapadlih obveznosti,
• družba razpolaga s premoženjem, nima pa denarnega toka ali pa
• razpoložljivega premoženja podjetja za zavarovanje novega posojila skoraj več ni, denarni tok pa je.

Posledično je podjetju onemogočena odobritev novega svežnja financiranja, podjetje pa je tako postavljeno pred potencialno insolventnost.

Kakšen je postopek?

V prvi fazi se izvede postopek neodvisnega pregleda poslovanja (IBR) podjetja za namen ugotovitve vzdržnosti poslovanja. IBR omogoča detajlni vpogled v poslovanje, na podlagi katerega se oblikujejo priporočila in smernice za ponovno vzpostavitev dolgoročno zdravega poslovanja. Tako služi za vzpostavitev ustrezne finančne strukture podjetja v težavah in poda možnosti servisiranja dolga.

Po opravljenem IBR-ju je finančna slika podjetja jasna. V drugi fazi je pri nadaljnjih korakih ključen odgovor na vprašanje: „Ali obstaja interes za sporazumno prestrukturiranje? Sporazumno prestrukturiranje vključuje (1) dokapitalizacijo s strani lastnikov, (2) kapitalski vložek s strani investitorja, (3) prodajo poslovnega deleža tretji strani, (4) spremembo finančnih zavez in (5) drug obojestransko sprejemljiv predlog. Ob nezainteresiranosti za sporazumno prestrukturiranje podjetja se poslužimo nesporazumnih opcij, med katere spada tudi bridge financiranje. 

a) V kolikor poslovanje podjetja ni dolgoročno vzdržno sledijo ukrepi kot so prodaja premoženja, insolvenčni postopki, morebitno prostovoljno prestrukturiranje ali kot skrajni ukrep - likvidacija.

b) V kolikor se po izvedbi neodvisnega pregleda poslovanja (IBR) ugotovi, da je poslovanje podjetja dolgoročno vzdržno, lahko med drugim koristimo alternativno financiranje premoženja. Pri tem so ključnega pomena ugotovitve IBR-ja povezane z oceno financiranja ali refinanciranja ter ustrezna finančna struktura podjetja. Več o procesu in ključnih sestavinah neodvisnega pregleda poslovanja si lahko preberete tukaj.

Podjetje, ki je  prezadolženo za črpanje novega bančnega posojila, podjetje nezmožno rednega poplačila tekočih obveznosti in brez razpoložljivega premoženja kot novega zavarovanja, je podjetje primerno za bridge financiranje. Takšno financiranje namreč običajno služi kot izhod v sili, ko so vse preostale možnosti financiranja izčrpane, ker tudi cenovno ni optimalno.

V tretji fazi je naloga finančnega svetovalca vodenje celotnega procesa bridge financiranja, kar v izhodišču pomeni (1) iskanje zainteresiranega investitorja za financiranje z odkupom celotnih finančnih obveznosti in (2) vodenje pogajanj z upnikom (banko) za dosego najugodnejšega poplačila dolga. V sklopu druge faze smo ugotovili, da interes za sporazumno prestrukturiranje ne obstaja, kar vključuje tudi odločitev banke (upnika). Pri tem je pomembno poudariti, da je banki še vedno v interesu prejem poplačila danih finančnih sredstev, kljub temu da prvotno sprememba finančnih zavez ni bila odobrena. Opcija drevesa odločitve se razveja med solventnost in insolventnost. V primeru ogrožene predpostavke časovne neomejenosti podjetja, je verjetnost poplačila terjatev banke izjemno nizka ali nična. Banka podjetje vodi kot slabo terjatev (NPL). V primeru, da predpostavka ni ogrožena, se poslužimo alternativnega financiranja – bridge financiranja in se s tem izognemo insolventnosti. V tem primeru financer (investitor/sklad) odkupi terjatve banke z diskontom. Banka s tem izstopi iz slabe naložbe in si zavaruje del poplačila, ki pa je višje od poplačila v postopkih prisilne poravnave ali v stečajnem postopku (minimalno ali nično). 

Zakaj banka in investitor soglašata z odkupom terjatev z diskontom?

• Banka izstopi iz slabe naložbe, kar pozitivno vpliva na njihovo bilančno sliko.
• Banka si zavaruje višje poplačilo kot v postopkih zaradi insolventnosti.
• Verjetnost prejema poplačila celotne višine terjatve od podjetja v težavah je za banko namreč zanemarljivo nizko. Banka s tem tvega izpad prilivov v višini celotne terjatve oziroma v višini likvidacijske vrednosti zavarovanja (v velikih primerih pa celo manj).

Po pridobitvi zainteresiranega investitorja za odkup obveznosti z diskontom glavnice, se te s pogodbo prenesejo nanj. Nov upnik postane investitor. Skladno z dogovorom, ki ga sklene investitor z banko, je običajno končna višina poplačil nižja od vrednosti glavnice. Poenostavljeno to pomeni, da ima podjetje znatno nižje finančne obveznosti. Diskont se lahko giba do 75 % dolga oziroma se giba nad likvidacijsko vrednostjo zavarovanj in pod osnovno vrednostjo.

Podjetje hkrati sklene pogodbo o poplačilu obveznosti z investitorjem – novim upnikom. Poplačila obveznosti podjetja do novega upnika (investitorja) se pričnejo izvrševati po preteku časa določenega v pogodbi, kar je običajno v obdobju enega leta. S kratkoročnim bridge financiranjem se likvidnostni pritisk na podjetje sprosti, podjetje pa se v času enega leta financira iz prostega denarnega toka in postopoma stabilizira poslovanje ter izboljša finančno sliko. Posledično podjetje postane ponovno privlačno za finančne institucije.

Višina poplačila finančnega dolga (glavnice) podjetja je relativno enaka višini poplačila s strani investitorja banki. Poplačilo je torej za podjetje običajno nižje od njihove knjigovodske vrednosti finančnih obveznosti. Ključna razlika je v obrestni meri, ki je za bridge financiranje višja, zaradi visoko tvegane naložbe ter odraža tudi participacijo na dogovorjenem diskontu. 

Lastnosti in prednosti bridge financiranja so:

• hitrejša pridobitev financiranja,
• izogib insolventnosti podjetja z ugodnejšim poplačilom finančnih obveznosti,
• prejem financiranja, kljub kritično visoki tveganosti podjetja (nelikvidnost, zadolženost, nezadostna zavarovanja,..),
• je dražje, in sicer se obrestna mera običajno giba med 8-12 % (brez upoštevanja delitve diskonta), saj je možnost nepoplačila visoka,
• zmanjšanje likvidnostnega pritiska za podjetje, 
• kratkoročno financiranje običajno traja do enega leta,
• v času bridge financiranja podjetje ponovno vzpostavi normalizirano raven poslovanja, se financira iz prostega denarnega toka ter izvaja aktivnosti skladno z IBR-jem (odprodaja premoženja,..),
• ugodnejša boniteta in izboljšana finančna slika podjetja z ustreznostjo za novo bančno financiranje po preteku bridge financiranja,
• finančni svetovalec izvede celoten proces finančnega prestrukturiranja,
• manj birokracije in dokumentacije kot pri bančnem posojilu.